Mehmedovic ( slovenian )

Kreativni prestop, ki ga v tokrat prezentiranem kiparstvu Gail Clair Morris najprej opazimo, je usmerjen v nekaksno pretocnost, “prehajanje forme”.

Oblika, ki jo umetnica v vseh pricujoCih skulpturah lusCi iz materialne mase kiparskega izdelka, se podreja omenjenemu idejnemu izhodiscu.
V tem smislu se pod njenimi rokami spreminja kamnita, zelezna ali glinena tvarina iz katere nastajajo umetnicini artefakti.
Vsekakor nas sled, ki bijo odkrivali v casovnem pogledu v njeno ustvarjalno dejavnost precej umirjeno vodi iz figuralnega v abstraktno.
Tako bi morda njena dela danes slogovno videli kot bolj razcepljena in izvedbeno raznolika, hkrati pa zelo izpeljana v smislu omenjenega osnovnega izhodisca.
“Opticnost predmetnega”, ki v kiparstvu tvori podobo, se v delu pred nami poleg volumskosti materije opira na svetlobo.
Svetlobni efekt ekvivalentno gradi izpovedno izraznost in avtoricina ideja izpovedi pomensko in povsem prakticno izrablja njegovega kompleksnost.
Forme, ki to podpirajo so oble in vodijo v prevotlenost skulptrualnega kompleksa, ki se izvaja tako, da masivnost telesa prestopa lasten prag posredovanja v smislu volumna.
Svetlobnost, kot dodana vrednost se spremeni v ustvarjalno formo izraznosti predrnetnega.
Gail Morris je v svojem delu vedno prvenstveno upostevala izvedbeni material, ki jo je animiral v lastni eksistencialni grobosti. Zelezo in kamen sta jo opredelila.
Njene prvotne zelezne skulpture, nastale v zacetni fazi ustvarjalnosti, so bile sestavljene strukture izrazito osiljenih form, ki so lovile dolo ceno fabulativno izpoved v nekaksni teatralni igri prevajanja realnega.
V preteklem obdobju zadnjega desetletja, je bilo njeno delo vezano na vsebine medcloveskega, odnosov moski zenska, kar je izpovedovala v objektih kamnite male plastike, kjer je forma oblosti ze prevzemala osnovno mesto. Odrazena figuralnost je bila tukaj precej eksplicitna.
Prelomno dejanje v njenem delu pa bi videli v nastanku masivne skulpture “Looking for a light” (1991), kjer se oprime ideje prehodnosti z uvajanjem elementa svetlobe. Razstava pred nami prezentira serijo skulptur, ki aplicirajo idejo v razlicnih izvedbah in razlicnih modusih izpovedi.
Vsekakor se razvojna linija posredovanja svetlobnega impulza v obravnavanih artefaktih jasno dojema. Osnovni material, ki se mu avtorica posveca je kamen.
Forma, ki jo razvija (razen v monumetalni skulpturi “Looking for a light”) se izpeljuje iz kroga. Uzomost zastavljene t1uidnosti ji daje kapljevina. Zelo indikativen je spoj kovine in kamna, ki se prozi kot proces metamorfozne preobrazbe, pretakanje znotraj izraznostne gmote. Avtoricina vez z naravnim je prisotna v idejnem in globjem vsebinskem smislu.
Razvidna je v posnemanju oblik in v vplivnosti materiala. Zavedanje materiala je gotovo preliminarna komponenta umetniCinega dela. Iz nje se je razvila veCina kiparkine vsebinskosti. V sosledju nastajanja je ideja pretocnosti verjetno dedinja umetnicinega subtilnega odnosa do materiala v katerem sprosca lastno ustvarjalno pobudo in hotenje.
Gail Morris je dozivela lastno soocenje z karnnom, ko se je pred desetletji prvic spoprijela z njim, kot prelomno. V njem je obCutila mOZnosti izraziti sebe, obCutila moznosti, ki so izvirali iz “njegove notranjosti”, iz kamnite biti kakor iz form, ki mujihje odrejala. Njena voljaje kamen drobila in oblikovala desetletja.
Pustila ga je v velikih monumentalnih kosih antopomorfuih oblik, ki danes krasijo dolocena zunanja okolja ali pa ga je oblikovala v manjse figuralne kipce precej raznovrstnih vsebinsko formovnih zastavitev. Danes se zopet ozira tudi po zelezu.
Lahko bi rekli, da je zelezo je v lastni “trdi” neposrednosti podobno karnnu. In v razlicnih tehnicnih zametkih in proces izpeljave razgradnje figure se je kiparka znasla v nekaksnem ambivalentnem odnosu do materialov.
Ideja pretocnosti se je prakticno manifestirala kot zdruzenje: kamen in zelezo sta se sooCila v skupnosti.
Zavedanje svetlobnosti, ki se v kameninah, zelezju ali keramikah odvija predvsem z uvajanjem “odprtin”, prevotlenjem gmote, ki se upira, ampak podleze in dostojno nosi lastno okrasje, je kulminativna tocka aktualnega umetnicinega dela. Rustikalna osnova kiparkinih izdelkov se v koncni obdelavi spreminja v liricno, poeticno snov z bogato energetsko ret1eksijo. Predmetnost pa otoplena s lucjo, svetlobo dozivlja popolnost.

Ideja pretocnosti t1uidnosti se navezuje na brezkoncnost, neomejenost, sozvocje po/arnosti, prostranskost po/iorjentacije. ve/ikost, univerza/nost…
Prehodnost forme producira veliko miselne namenskosti, ki vseskozi spremlja avtoricine umetniske pobude.
Element svetlobnosti, ki drsi skozi uvedene odprtine, line je kot nekaksen barvni surogat, nadomestek barve v vizualizaciji predmetnosti. V sa dinamicnost se sublimira v nekaksno razteznost v casu, ki jo v pricujocih kiparskih subjektih razumemo kakor, potovanje svetlobe skozi cas ali potovanje mase, torej forme skozi caso Ulovljena casovnost pa je eden primarnih aspektov iskanja v vizualnem.

Karnnita, kovinska in neglazirana keramicna skulptura, ki namje predocena na pricujoCi razstavi, zajema sirok vpogled v kiparsko delo Gail Morris. Njena ustvarjalnost, ki se je na poti razvijala v odkrivanju in tekmovanju z kamnom, surovostjo zeleza in se uspela izraZati, doseci iluzionisticno plasticnost tudi v krhkosti gline, je v razgmitvi vsebin gotovo zmes duhovnosti in telesnosti.

Preokupacija v raziskavah forme se je zaokrozila v poigravanju z oblikami, kjer se koncen produkt z indikativno izraznostjo usmerja v prestopanje telesnine same.Obravnavane skulpture posedujejo oblo, vcasih mehko, spevno zaokrozeno, lahko pa tudi razgrajeno, razdelano prostomino, kjer se posegi v prostor odpirajo v prevotlenost.
Umetnica ni vedno angaZirana z posredovanjem, ampakje bolj opazovalka, in skusa ujeti ze doloceno. S svojim subtilnim sluhom naravi, cutom po “dobri obliki” se skozi objektivno realnost, predrnetno prebije do “prosojnosti predrnetnega”. Z “veznimi nacini prostorskosti”, ritmicnostjo forme, ki jo razvija kot predrnet, kot strukturo in jo plemeniti z elementom svetlobnosti odreja nereseno prisotnost materialnega v smislu odhoda v duhovno. V polju psihicnega kjer njena sugestivnost obvlada niha med “romanticnostjo” in strogostjo.

Dejan Mehmedovic